Predstavitev KGZ Litija z.o.o.

Kmetijsko gozdarska zadruga Litija ima trenutno 338 članov. Zadruga letno ustvari preko 18 milijonov evrov prihodkov in ima povprečno 95 zaposlenih.

Glavne dejavnosti zadruge so trgovina, odkup kmetijskih produktov ter lastna kmetijska proizvodnja .

Zadruga ima na področju ki ga pokriva devet lastnih trgovin in sicer sedem živilskih trgovin (franšiza Mercator) in dve lastni tehnični trgovini. Zadruga s svojimi trgovinami predstavlja pomemben del ponudbe v Litiji in v Šmartnem, z razvejano mrežo svojih trgovin pa zagotavlja oskrbo prebivalstva tudi v manjših krajih na podeželju.

Odkup kmetijskih pridelkov predstavlja eno izmed temeljnih dejavnosti zadruge. Zadruga pretežno odkupuje mleko, govejo živino, v manjši meri odkupuje tudi sadje, zelenjavo in produkte okoliških kmetij. Odkup lesa pa je organiziran v sodelovanju s KZ Izlake.

Na kmetijskem posestvu Grmače so glavne gospodarske dejavnosti pridelovanje mleka (preko 1.800.000 litrov letno), vzreja goveje živine za pleme in pitanje govedi. Dopolnilna dejavnost je vzreja puranov. Vzreja puranov že dolga leta uspešno poteka v sodelovanju s Perutnino Ptuj. Rastlinska pridelava na 160 hekterjev zemljišč je v glavnem namenjena pridelavi poljščin in travinja za prehrano lastne živinoreje.

Zgodovina Kmetijsko gozdarske zadruge Litija sega v 8. avgust leta 1948, ko je 47 kmetov iz Litije in bližnje okolice na svojem občnem zboru ustanovilo zadrugo. Približno v istem času je bilo na področju današnje KGZ Litija, na enak način ustanovljenih še šest zadrug: Šmartno, Kostrevnica, Vače, Kresnice, Sava in Polšnik. Z združitvijo vseh sedmih kmetijskih zadrug in posestva Ponoviče in Grmače je bila 1.1.1960 ustanovljena Kmetijska zadruga Litija.

Trgovska dejavnost, gostinstvo ter odkup so tista področja, ki so zadrugi zagotavljali obstoj v letih, ko so bili dobički v kmetijski dejavnosti pičli, ali pa jih sploh ni bilo. Pomembno je, da se je zaradi sprejetih določil na državni ravni po letu 1970 zelo spremenil pogled na kmetijsko panogo, namreč, da je potrebno spodbujati razvoj in posodabljanje tako na družbenem področju kot pri zasebnikih.

Tako celovita politična sprememba ob osamosvojitvi države kot parcialni ukrepi na področju kmetijstva so močno oz. temeljno spreminjali zadružništvo. Vpliv se je izkazoval na gospodarskem, finančnem in lastniškem področju. Leta 1992 je družbena lastnina upravljanju zadrug prešla v zadružno lastnino – razen kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so postali državna lastnina (skladi).

Tudi člani zadrug so ob novi zakonodaji o zadrugah stopili v drugačno razmerje: obvezen je bil članski delež v obliki kapitalske naložbe, ki ga je zadruga določila v svojem ustanovnem aktu. Ob tej spremembi in sprejemanju Pravil zadruge je bil junija 1992 razpisan referendum; nove pogodbe sodelovanja s KGZ Litija in s tem članske deleže je vpisalo 359 članov.

Obdobje devetdesetih let je bilo izredno produktivno, saj lahko na splošno rečemo, da je na vseh področjih delovanja KGZ Litija beležila rast in velike spremembe.

Zadruga je očitno uživala zaupanje kmetov, ki ga je potrjeval in ohranjal predvsem korekten odnos v sodelovanju: redno izvajanje plačil, optimalna oz. dostopna provizija zadruge za posredovanje pri odkupih pridelkov oz. storitvah, dobri dogovori in hitro posredovanje pri kreditiranjih.

Utrip dela in poslovanja v 21. stoletju krojijo številni dejavniki, vodstvo pa ohranja svoje osnovno poslanstvo: pomoč in podporo članu zadruge ter razvijanje novih odnosov sodelovanja glede na spremembe v družbi.

Delo v zadrugi tvorijo zadružne enote, katere skupni imenovalec je zaokroženo geografsko območje. Enote imajo tudi svojo zgodovinsko osnovo, saj so bile na teh območjih pred združitvijo manjše zadruge.

Zadružne enote so med seboj povezane, se pa tudi razlikujejo glede na specifiko območja, kjer delujejo. Vsaka enota naj bi bila tudi enakomerno zastopana v organih vodenja. Na takšen način zadruga zagotavlja čim bolj enakomeren razvoj in sprejemanje odločitev.

Osnovno poslanstvo zadruge je bilo in ostaja nadaljevanje s tradicijo zadružništva v korist svojih članov in zaposlenih.

Cilj zadruge je omogočati svojim članom možnost nakupa kmetijskih materialov po konkurenčnih cenah, odkup kmetijskih pridelkov ter skrb za nadaljnji razvoj zadruge in njenih članov in zaposlenih.